Vstajajo bojevniki – (Mateja Gabor)

Tisti ki so najbolj trpeli, bodo vstali.
Zdaj Vstajajo.
Bodo se smejali.
Zdaj se smejejo.
Bodo te objeli v najtežjih trenutkih in ti stali ob strani, ker te bodo razumeli.
Vedno ti podarijo objem, občutek varnosti, sprejetosti.
Hodili bodo pokončno, in pogumno.
Vsak korak, stopajo celostno z vsem, kar oni so.
Ne bodo se posmehovali.
Posmeh ni na njihovem nivoju, nikdar ni bil.
Ne bodo se dokazovali.
Dokazov ne potrebujejo, ker vedno, kdo so.
Ne bodo se hvalili.
Hvali se vedno pokvarjena roba, so dejali.
Stali bodo, ker vedo kaj je padec.
Stojijo zdaj, pogumno in vztrajno.
Vedo kaj je bolečina.
V bolečini so našli ključ do svojega srca.
Vstajajo.
Zase. Zate. Za svet.
Vstajajo in prinašajo svetlobo, ki jo nosijo v sebi. Ki so jo vedno imeli v sebi, le bili so potisnjeni v kot. V globoko témo. In verjeli ji, da so téma in zlo oni sami.
Tega je konec. Tančica se je odstrela. Resnica je jasna in kristalna.
Bili so pretentati.
Zdaj vstajajo.
Ne, ne borijo se. Nič več.
Samo so.
In svetijo kot sonce in žarijo, kot zvezda.
Bojevniki, ki so zmagali notranji boj, bodo kazali pot ljubezni.
So novi prebujeni mojstri, nove energije, ustvarjeni za novi svet, ki se že svetlika.
Ne bodo te prišli rešiti.
Pokazali ti bodo pot, iz katere so zmogli priti sami.
Pokazali ti bodo, kako lahko najdeš svojo svetlobo tudi ti v sebi.
Saj jo potrebuješ najti sam. Nikdar ni nihče naredil nič namesto tebe, brez tvoje notranje volje, delovna, odločitve, izbire.
Verjeli bodo v tebe močno.
Vidijo tvojo veličino. Vidijo vse tisto, česar ti zdaj še ne vidiš popolnoma.
So steber zaupanja vredni, kjer se lahko tisti, ki potrebuje pomoč, v popolnosti odpre, da se lahko pozdravi vse, kar prodira na površje, kar išče izhod in pot v svetlobo.
V njih ni verjel nihče, v gosti témi.
Vendar nikdar niso bili samo, na tej poti. Višja sila je vedno prisotna. In tudi ti, nisi sam.
In verjeli bodo v tebe, ko ti iščeš svoje ravnovesje, da si znova zaupaš in svetiš.
V tebi vidijo ljubezen. Sijaj. Luč.
Vstajajo in vstajaš tudi ti.
V tebi bodo pokazali to, kar ti že si.
Le potrebuješ to videti in čutiti.
Resnico čutiti. Sebe. Iz lastnega pekla, skozi vice, v raj, tukaj in zdaj.
Vsi ti bojevniki so najmočnejše duše našega osončja.
Uspeli so priti skozi nevihto. Ko so bili v močni nevihti, niso videli poti, ampak imeli so upanje in zaupanje. Vedeli so, da bo vredno. Sledili so glasu svoje duše ne glede na vse notranje in zunanje krike.
Ne glede na vse lažne guruje, ki jih je mrgolelo na njihovi poti. Prepoznali so laži, globoke manipulacije. In budnega bojevnika luči, ni mogoče prevarati. In taki burujo duhove v vseh, ki imajo ne čisto vest.
Ti bojevniki sledili so sebe ne glede na karkoli.
Ti bojevniki prehodili so pekel. Bil je boleč. Bil je grozeč. Dobro poznajo zemeljski pekel zaprtega uma, ujetega v kletko laži. Prepoznali so ta pekel. Borili si se z njim, dokler ga niso premagali. Dokler se niso dvignili nad njim in ugledali samo lepoto v njem.
Saj stvarnik je vse ustvaril z ljubeznijo. Z namenom. S smislom.
Ti bojevniki so našli pot ozdravitve samega sebe sami, s pomočjo nevidne sile. Nihče jim ni pomagal, niti jim ni znal pomagati, kot le stvarstvo, družina iz neba. Nihče jim ni pokazal pot iz pekla, saj nihče takrat ko so borili boje, še ni prišel iz njega. Bili so prvi.
In zmogli so. Za sebe. Za novi svet.
Dvigajo se in Vstajajo, kot feniks.
To so bojevniki, ki so bili velikokrat osamljeni, pozabljeni, posmehovani, ne slišani.
V svoji samoti in tišini, so našli svojo lepoto. Svoj sijaj. Svojo božansko moč. V svoji samoti, so na svoj način odpri svoje srce. Uspelo jim je.
Zdaj vstajajo.
Ti bojevniki vstali so iz pepela. Dvignili so se nad vsemi lažmi. Dvignili so se v božansko resnico.
Zdaj bodo pomagali svatu, naravi, človeštvu. Izbrani so. In zdaj so nepremagljivi za vse, ki še poskušajo igrati zadnje poskuse podle igre.
A igre téme je KONEC.
Spomnili te bodo, da si ljubezen.
Spomnili te bodo, da si vreden.
Spomnili te bodo, kako veliko si vreden.
Spomnili te bodo, kako zaceliti svoje srce.
Spomnili te bodo, od kje si zgubil svoj sijaj, ga obudili, da znova zaživiš.
Spomnili te bodo, da si zaslužiš vse najboljše.
Spomnili te bodo, da nisi majhen, ampak da si velik in neskončen.
Spomnili te bodo, da si ti tudi bojevnik luči.
Spomnili te bodo, da si tudi ti prinašalec svita. Nove dobe. Ljubezni.
Spomnili te bodo, da ni ločenosti med njim in teboj.
To so bojevniki, ki čutijo. Ki imajo veliko srce. Ki imajo odprt um. Ki so ponižni. Ki so skromni. Ki vedo, kaj pomeni služiti Bogu.
Prepoznal jih boš s svojim odprtim srcem.
Začutil jih boš. Ob njih se boš počutil varnega, posebnega, srečna. Ob njih ti bo vztrepetala tvoja duša in srce bo razpelo svoja skrila. Ob njih boš spoznal, da življenje resnično je pravično.
Dobro jutro, velik objem in naj bo dan poseben, kot je posebno življenje in ti.
Čudež se je že zgodil, ko odprl si prvič oči.
Zato ne išči čudežev, poglej v ogledalo in se ČUDI. ČUDEŽI SI TI. TO KAR SI.
Objemi se in se nasmej, vse bo ok.
OBJEM novi dan.

Mateja Gabor

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja