Zagotovo ste že slišali za šentjanževko. Že dolgo je znana kot izjemno učinkovito zdravilo za lajšanje bolečin. Različni viri navajajo, da so jo uporabljali in jo uporabljajo še danes za lajšanje pljučnih in želodčnih težav, glavobola, težav s srcem, pomagala pa naj bi tudi proti nespečnosti, za zdravljenje slabokrvnosti in mnoge druge neprijetne bolečine. Poglejmo si, za kaj vse je še dobra.
Šentjanževka je trajna zelika, ki spada v družino Hypericaceae/Guttiferae (krčničevke). Je trajnica z zlatorumenimi cvetovi in raste na sončnih do polsenčnih prostorih na humusnih tleh. Zraste od 25 do 90 cm visoko in cveti od maja do avgusta. Obilica zdravilnih učinkovin daje šentjanževki veliko vrednost. Glavne od njih so eterična olja, čreslovine, hiperozid in hipericin. Cvetovi, ki največ cvetijo julija, se v ljudski medicini uporabljajo za zdravljenje trebušnih težav (krči in vnetja), opeklin in živčnih bolezni. Cvetlico so poznale še stare evropske kulture kot večnamensko čudežno zdravilo.
Stari Grki so z njo ‘izganjali zle duhove’, kar se je najbrž nanašalo na njen antidepresivni učinek, zaradi katerega je rastlina danes vedno bolj cenjena po vsem svetu. V ljudski medicini pa so šentjanževko uporabljali tudi zaradi protibakterijskih, protivnetnih in protibolečinskih lastnosti. Po mnogih raziskavah naj bi šentjanževka pomagala pri številnih zdravstvenih težavah, boleznih in simptomih, kot so nihanja v razpoloženju, shizofrenija, bronhitis in zamašeni sinusi, motnje spanca, težave s prebavili, slaba prekrvavljenost, maček, alkoholizem ter za celjenje ran in modric (obkladki ali mazila).
Šentjanževka naj bi delovala podobno kot nekateri antidepresivi, ki dvigujejo raven serotonina v možganih ter tako blažijo čustveno neugodje, anksioznost, depresijo in na splošno pomirjajo. Njena največja prednost pa je to, da ne povzroča zasvojenosti in utrujenosti.
Zavedati se moramo, da učinek te izjemne rastline ni takojšen oz. da je zdravljenje depresije s šentjanževko pravzaprav terapija. Seveda nam bo skodelica čaja šentjanževke pomagala pri sproščanju po stresnem dnevu v službi, ko pa gre za resnejše, dolgotrajne čustvene težave, pa moramo pustiti času čas, saj naj bi trajne učinke dosegli šele po tednih vsakodnevnega pitja čaja. Preveliki odmerki šentjanževke lahko povzročajo tudi stranske učinke, kot so suha usta, zmedenost, omotica, nespečnost in občutljivost na svetlobo. Ena glavnih učinkovin šentjanževke, hipericin, povečuje občutljivost kože na svetlobo, zato se po uživanju čaja šentjanževke nikar preveč ne izpostavljajte soncu. Sončenje se namreč lahko konča z opeklinami ali srbečico. Nosečim in doječim materam se uporaba šentjanževke odsvetuje, zmanjšano lahko delujejo tudi kontracepcijske tabletke, zato se pred uporabo pripravkov iz šentjanževke posvetujete z zdravnikom.
vir: dom in vrt.si