Domneva se, da so moringo uporabljali že stari Egipčani za sterilizacijo vode. Tisočletja stara tehnika čiščenja voda bi lahko pomagala odstranjevati mikroplastiko iz evropske vode.
Euro News poroča, da so v nedavni študiji ugotovili, da semena »čudežnega« drevesa moringe enakovredno ali celo prekašajo svojega kemičnega dvojnika pri filtriranju PVC mikroplastike – ene najbolj škodljivih vrst plastike za zdravje ljudi. Ugotovitve bi lahko utrle pot bolj zeleni alternativi za čistilne naprave.
Moringa široko uporabna z malo vložka
S svojo hitro rastjo, odpornostjo na sušo in nizkimi potrebami po vodi ta trajnica ne zahteva le minimalnega vložka – deluje kot ponor ogljika, uspeva v sušnih, degradiranih tleh in podpira biotsko raznovrstnost.
Širok spekter uporabe moringe, od zdravljenja podhranjenosti in bolezni do čiščenja vode in izdelkov proti staranju, si je prislužila vzdevek »čudežno drevo«.
Vpliv mikroplastike na zdravje
Poleg neposrednih vplivov mikroplastike na zdravje, ki bi jo lahko povezali z rakom, srčnimi infarkti in reproduktivnimi težavami, lahko ti drobni plastični delci – manjši od petih milimetrov – absorbirajo in prenašajo druga nevarna onesnaževala po ekosistemih in v prehranjevalno verigo.
Nepravilna uporaba in proizvodnja aluma je škodljiva
Trenutno evropske države uporabljajo tako fizikalne kot kemične metode za odstranjevanje mikroplastike iz odpadne vode.
Aluminijev sulfat, imenovan alum, je anorganska sol, ki se pogosto uporablja kot koagulant pri čiščenju vode, saj ločuje mikroplastiko in druge onesnaževalce za odstranitev.
Čeprav je učinkovit pri čiščenju, lahko nepravilna uporaba povzroči povišane ravni aluminija v vodi, kar je povezano s potencialnimi nevrološkimi motnjami, vključno z Alzheimerjevo boleznijo. Alum v procesu koagulacije proizvaja tudi velike količine blata, ki ga je težko upravljati in odlagati – običajno konča na odlagališčih, kjer lahko sprošča toksine v tla in vodne poti.
Proizvodnja aluma je prav tako škodljiva, saj zahteva površinsko kopanje boksita v tropskih regijah, kot so Avstralija, Brazilija, Gvineja, Gvajana in Jamajka, kar povzroča krčenje gozdov in izgubo habitata. Rafiniranje in predelava surovin v končni izdelek zahteva veliko toplotne energije, kar sprošča emisije, ki segrevajo planet.
Primerjava aluma z izvlečkom moringe na osnovi soli
Nedavna študija, ki jo je vodila Gabrielle Batista na Državni univerzi São Paulo (UNESP) v Braziliji, je bila objavljena v znanstveni reviji ACS Omega, razkriva obetavnost tako imenovane moringe »čudežnega drevesa« kot rastlinske, nestrupene alternative. Seme ‘čudežnega drevesa’ bi lahko iz vode odstranilo 98 % mikroplastike.
Oba koagulanta delujeta tako, da nevtralizirata negativni električni naboj, zaradi katerega se delci mikroplastike odbijajo in se izognejo filtrom. Ko so delci nevtralizirani, se združijo v večje agregate, ki jih lahko ujame peščeni filter.
Tako alum kot njegov dvojnik iz moringe sta uspešno odstranila več kot 98 odstotkov delcev PVC v vodi, pri čemer se je moringa izkazala za bolj dosledno zanesljivo v širšem območju pH. Delci so bili veliki približno 15 mikrometrov – dovolj majhni, da so zdrsnili skozi standardne filtre.
Kljub učinkovitosti, moringa potrebuje dodatne preizkuse
Ugotovljeno je bilo, da je moringa enako učinkovita za linijsko filtracijo kot za direktno filtracijo, kar pomeni, da bi lahko odpravila drag in energetsko potraten postopek flokulacije, ki veže koagulirane delce skupaj.
Ena od pomanjkljivosti, ki jo po mnenju raziskovalcev potrebuje nadaljnje preglede, je izpiranje raztopljenega organskega ogljika med postopkom, kar bi lahko otežilo nadaljnje postopke čiščenja. Moringo morajo preizkusiti tudi glede učinkovitosti v velikem obsegu.
vir :
Poznate to zdravilno rastlino, ki ima več hranilnih snovi kot marsikatero sadje?
oringa oleifera je ena izmed zelo uporabnih rastlin, za katero v bogatejših državah raste zanimanje šele v zadnjih letih. Predvsem zato, ker lahko z antioksidantnim učinkovanjem pomaga pri zelo širokem spektru bolezni.
Moringa je najbolj razširjena v Afriki in južni Aziji, predvsem Indiji. Raste tudi v siromašnih tleh in na sušnih področjih.
Drevo z majhnimi listi razvije nevpadljive bele cvetove, zato pa so plodovi v obliki do meter dolgih strokov toliko bolj opazni. V njih se razvijejo okrogla semena. Uporabni so vsi deli rastline, najpogosteje pa zmleti posušeni listi.
Moringa zdravi številne bolezni?
Moringo že več tisočletij uporabljajo v tradicionalni medicini ter za preprečevanje podhranjenosti in prehranskih pomanjkljivosti. Vsebuje naravne antibakterijske, protiglivične in protivirusne spojine.
Njeno uživanje v obliki čajev pomaga pri različnih vnetjih, okužbah, sladkorni bolezni, alergijah in astmi, v pomoč je pri urejanju prebave, želodčnih in črevesnih razjedah, težavah s srcem in visokim krvnim tlakom, pri kroničnih glavobolih, ledvičnih kamnih, motnjah delovanja ščitnice, nekaterih vrstah raka, pomaga pri spopadanju z depresijo in tesnobo.
Priporočeno je preventivno uživanje čajna žlička suhe rastline v prahu dnevno a ne na prazen želodec.
Moringo uporabljajo tudi kot sestavino krem, saj na koži uničuje bakterije hkrati pa kožo vlaži in regenerira.
Zakladnica vitaminov in mineralov
Moringa vsebuje veliko beljakovin, ter številne koristne snovi: sedemkrat več vitamina C kot pomaranče, nekajkrat več vitamina A kot korenje, več kalija kot banane in več kalcija kot kravje mleko.
Užitni so vsi deli. Liste, cvetove in mlade stroke lahko uporabljamo v kuhinji, bodisi surove ali v kuhanih jedeh. Užitna so tudi semena, ki jih ponekod pražijo. Iz semen pridobivajo olje namenjeno kulinariki in za nego kože.
Zanimivo: s pomočjo semen do pitne vode
Semena so uporabna celo za prečiščevanje vode: posušena in zmleta je potrebno zmešati z manjšo količino vode in nato precediti. Precejeno tekočino dodamo vodi, ki jo želimo prečistiti. Nekaj minut jo je potrebno mešati, potem pa pustiti stati eno uro. Približno 100 mg mletih semen zadošča za pripravo litra pitne vode.