Čaga in rožni koren sta v tradicionalni altajski medicini tako zelo cenjena iz preprostega razloga: izhajata iz njihovega okolja in že tisočletja ohranjata zdravje in moč tamkajšnjega prebivalstva.
Na Altaju rožni koren (Rhodiola rosea) imenujejo zlati koren. Ime je rastlina dobila tudi zaradi visoke cene, saj je bila že od nekdaj cenjena celo bolj kot zlato. Iz zgodovine je znano, da so rožni koren Kitajci tihotapili z Altaja, kitajski cesarji pa so tja pošiljali posebne ekspedicije iskat to »zlato korenino« s katero so si zagotavljali vitalnost in bister um v pozna leta. Tibetanski lame so pogosto tvegali svoja življenja, ko so čez visokogorske preleze hodili nabirat rožni koren na Altaj. Od nekdaj so Altajci skrivali nahajališča rožnega korena v težko dostopnem visokogorju in verjeli, »da bo tisti, ki bo našel zlato korenino, zdrav in srečen živel vsaj 200 let«. Načini uporabe rožnega korena v ljudskem zdravilstvu so bili skrbno varovane skrivnosti, ki so se prenašale iz roda v rod. Leta 1961 je odprava Biološkega inštituta Akademije znanosti iz Novosibirska pod vodstvom profesorja Georgija Vasiljeviča Krilova uspela na Altaju na nadmorski višini 3000 m najti nahajališča rožnega korena in šele takrat je bilo ugotovljeno, da je legendarni zlati koren ena izmed vrst rožnega korena. V svoji knjigi »Zelišča življenja in njihovi iskalci« iz leta 1969 je prof. Krilov opisal tudi uporabo rožnega korena v altajski ljudski medicini, kjer velja za rastlino, ki daje in vrača zdravje in moč. Danes je rožni koren vključen v t.i. Rdečo knjigo, kar pomeni, da velja za zaščiteno rastlino in je zato nabiranje strogo omejeno in nadzorovano.
O rožnem korenu krožijo zgodbe o njegovih čudežnih učinkih na človekovo zdravje, o čemer govorijo tudi legende. Ena izmed njih pripoveduje, da so se po stvarjenju sveta vse rastline in živali naselile v toplih krajih, kar je bogove razžalostilo, saj so gorovja ostala neobljudena in pusta. Le ena rastlina se je odločila, da bo živela v visokih skalnih gorah – to je bil rožni koren. Bogovi so ga zato obdarili z močnimi zdravilnimi lastnostmi. Od takrat so se bolne živali podajale v gore, da bi našle rožni koren in se pozdravile.
Altajci svojo »zlato korenino« uporabljajo zato, da so zdravi. V ljudskem zdravilstvu se kot čaj uporablja za povečanje delovne sposobnosti in vzdržljivosti. Za povečano moč ga domačini tudi žvečijo, znan pa je tudi po tem, da deluje izjemno močno na dvig potence.
Poimenovanje zlati koren je sicer lahko povezano z visoko vrednostjo, najverjetneje pa je nastalo zaradi same barve korenine: ko namreč postrgamo rjavo zunanjo plast, se pokaže barva pozlate. Vonj sveže izkopane korenine spominja na vonj vrtnice, zato ji je verjetno Karl Linne dal znanstveno ime Rhodiola Rosea.
Dr.Korepanov v svoji knjigi »Obrazi rastlin – rastlinski svet v očeh zdravnika« piše:
»Altajci niso slučajno uporabljali zlatega korena kot univerzalno sredstvo pri mnogih boleznih. Deluje namreč kot močan adaptogen, krepi imunski sistem in mobilizira lastno zaščitno moč organizma v borbi z boleznimi in škodljivimi zunanjimi vplivi.«
Pri slabem kliničnem stanju, izčrpanosti, pretiranih psihičnih in fizičnih obremenitvah ter močno izraženi asteniji, je hitra pomoč nujna. V tem primeru dr.Korepanov svetuje kombinacijo čage z rožnim korenom.
Medtem ko elevterokok kot adaptogen poveča izločanje hormonov nadledvične žleze, ki delujejo proti stresu, rožni koren deluje na centralni živčni sistem, izboljšuje delovanje ščitnice in priželjca, spolne funkcije pri moških, povečuje funkcije simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema, povečuje sposobnost fizičnega in umskega dela in občutno skrajša čas okrevanja po bolezni. Obstajajo tudi podatki o ženskah, ki niso mogle zanositi niti s pomočjo klasičnega zdravljenja, pa je po nekaj mesecih uživanja rožnega korena prišlo do zanositve. Na Altaju je še danes običaj, da mladoporočencema podarijo šopek rožnega korena, kar naj bi jima zagotavljalo ploden zakon.
Švedski raziskovalci so ugotovili, da so rožni koren uživali tudi Vikingi, da bi si povečali fizično moč in vzdržljivost. Sposobnost rožnega korena, da deluje kot psihostimulans je dobrodošla zlasti ljudem s povečanimi psihičnimi obremenitvami in tudi mladostnikom pri šolskih oz. študijskih obremenitvah.
Farmakološko aktivne sestavine, ki so poleg flavonoidov, fenolnih kislin in drugih spojin, odgovorne za učinkovitost rožnega korena so rozavin, rozin in rozarin (s skupnim imenom rozavini), ki so značilni izključno za rožni koren.
Tradicionalna uporaba rožnega korena v sibirski medicini je bila povod za številne raziskave, ki so potrdile njegovo adaptogeno, protistresno, antihipoksično, antioksidativno in v kombinaciji s čago tudi protitumorsko delovanje.
Maria Ana Kolman
Arktični koren
Latinsko ime:
Rhodiola Rosea
Uporabni del:
Korenina
Druga imena:
Navadni rožni koren, zlati koren
Splošni opis in zgodovina:
Arktični koren je trajnica z rumenimi cvetovi, ki raste v Sibiriji. Uspeva v hladnem in suhem podnebju, pogosto pa ga najdemo na visokih nadmorskih višinah.
Korenina rastline ima okus in vonj po vrtnicah, po čemer je arktični koren dobil ime – latinsko ime Rhodiola izhaja iz grške besede rhodon, ki pomeni vrtnica.
Vaščani so ga dolga stoletja uporabljali za zdravljenje različnih bolezni in tegob, kitajski cesarji in Vikingi pa so ga uporabljali kot sredstvo za povečanje telesne in duševne moči.
Raba v prehrani in uporaba:
Arktični koren lahko uporabimo za pripravo čaja. Pripravimo ga tako, da zdrobljeno korenino rastline prelijemo s skodelico vrele vode in ga po štirih urah precedimo. Če je okus premočan, lahko čaju dodamo sadni sok ali zeliščni čaj.
Uporabimo ga lahko tudi za pripravo tinkture. Pripravimo jo tako, da s 150ml čiste vodke prelijemo 30g zmlete korenine arktičnega korena, dobro pretresemo in pustimo stati 3-5 dni. Nato tinkturo precedimo.
Uporaba v zdravstvene namene:
Arktični koren ima ugoden učinek na nadledvične žleze. Je odlično sredstvo za povečanje telesne moči in vzdržljivosti, zaradi česar je še posebej priljubljen med športniki. Pomaga nam pri soočanju s stresom, izboljšuje razpoloženje ter zmanjšuje simptome depresije in tesnobe. Uporabljamo ga lahko kot tonik za izboljšanje splošnega počutja. Na um deluje sproščujoče, zato ga lahko uporabimo tudi za zdravljenje glavobola in celo migrene. Ima sposobnost povečevanja proizvodnje naravnih celic ubijalk, ki pomagajo telesu v boju proti različnim boleznim, s čimer stimulira delovanje imunskega sistema in nas ščiti pred okužbami. Z njim si lahko pomagamo tudi pri doseganju boljše koncentracije in spomina, lajšanju utrujenosti, zmanjševanju simptomov menopavze in hitrejšem okrevanju po naporni telesni vadbi.
Ali ste vedeli? Novejša dognanja:
Številne nove študije potrjujejo, kar so vedeli že stari kitajski cesarji – arktični koren deluje spodbudno na telo in duha. V eni izmed študij, ki so jo izvajali na Švedskem, so potrdili vpliv arktičnega korena na zmanjšanje utrujenosti, povečanje mentalne sposobnosti in zmanjšanje nivoja stresnega hormona kortizola v krvi.
Več kot 300 študij kaže, da ima arktični koren protistresne in protidepresivne lastnosti in v nasprotju z zdravili nima večjih stranskih učinkov. Zdravila za omenjene težave pogosto povzročajo motnje spanja, prebavne motnje, spolne motnje in nove motnje razpoloženja, česar pri arktičnem korenu niso opazili.
Uporabniki rastline poročajo o izboljšanju razpoloženja, povečanju energije, zmanjšanju stresa in izboljšanju spanja.
VIR : https://www.futunatura.si/arkticni-koren