avtor
dne
pod
Permalink

Sergey Lazarev | Šta treba uraditi da bismo preživjeli tokom narednih godina

6.12 To pomeni, če hočemo pozdraviti telo, moramo najprej pozdraviti dušo. A duša se pozdravi preko ljubezni do Boga. V človeku obstajajo trije instinkti. [glej ‘Troje primarnih platform‘] Prvi instinkt pripada vsem živemu in neživemu v vesolju, to je instinkt povezanosti in enosti z Bogom. Ta instinkt je izražen v glavni zapovedi, o kateri sta govorila Mojzes in Kristus, “ljubi Boga nad vse”. To je zapoved edinosti z Bogom kot prva glavna zapoved v življenju. A nato sledita dva pomožna instinkta, to sta instinkt samo-ohranitve in instinkt nadaljevanja rodu/vrste. Brez instinktov človek ne more živeti. No, če on pozabi na glavni instinkt in se začne naslanjati na druge dva, tedaj duša zahteva ljubezen in prične zbolevati. Instinkt samo-ohranitve in nadaljevanje vrste so bližje živalski naravi človeka. Tej so nam potrebni, rabimo jih, vendar morajo biti na drugem mestu, na prvem pa instinkt ljubezni do Boga. Ko se človek začne podrejati instinktu samo-ohranitve, tedaj začne zavidati, varati, krasti, ubijati, njegov edini smisel v življenju je oblast, denar, materialno blagostanje. Ko se človek začne podrejati tretjemu instinktu, je on vržen na seks, nasladi, nažiranju, popivanju, narkotikom, njegovo življenje je pot naslade. Čim bolj se človek podreja živalskim instinktom, toliko bolje je on od njih odvisen, privezan je na ta svet. A odvisnost povzroča agresijo. Agresija preide na podzavest, povzroči bolezen.

Nastane sledeča slika: na začetku človek stori izvirni greh, izgubi instinkt ljubezni do Boga in njegova duša se začne nagibati k (materialni) blaginji in nasladi. Zatem se začne kršenje moralnih zakonov na račun svojih želja, svojega pohlepa, zavisti, itd. Njegova duša postane agresivna. Ta agresija gre v dve smeri: kadar gre k sebi, pomeni bolezen. Kadar je usmerjena k drugemu, povzroči kazenske prestopke, uboj, skratka, kriminalno vedenje. Torej, na začetku se stori greh, a nato pride do bolezni in kazenskih prekrškov. Človek, kateri je izgubil ljubezen do Boga, se začne v svojem življenju pretvarjati. Zakaj je temu tako? Zato, ker je človek žival, katera mora verovati v Boga. A kadar vera v Boga slabi, se človek vrača v živalsko stanje. In ker so na Zemlji jedrske rakete, nek dosežek civilizacije, je človek, kateri se je vrnil v živalsko stanje, obsojen na propad. V celem svetu danes vidimo propad vere. Najbolj paradoksno je, da najmočnejšo anti-religiozno propagando, izvajajo predstavniki religij, saj religijske zablode veliko močneje rahljajo vero od odprtega ateizma.

Ko sem videl kako ljudje ozdravijo, kako se spreminja njihova usoda, kadar so zgolj oprostili tistim, ki so jim storili krivico, sem bil osupel. Postavil sem si vprašanje: več kot 2000 let vemo, da ne smemo prizadeti drugih in jih sovražiti. Kristus je o tem stalno govoril. Čemu smo vsi mi polni žalitev? Nato sem dojel, od kje to prihaja. Kaj pomeni oprostiti drugemu človeku? To pomeni, da razumemo situacijo kot da je prišla od Boga. Če z vsem upravlja Stvarnik, potem je človek orodje v njegovih rokah. Žalitev druge osebe, je skalpel v rokah kirurga, kateri me zdravi. To pomeni, Bog me preko druge osebe spominja na nepopolnost. Namesto tega da bežim, sem se primoran spreminjati, razvijati, saj mi nekaj manjka. Zatem se pojavi vprašanje: kako to, da ljudje ne morejo sprejeti Božanske volje? Rekel sem že, da ima pri tem veliko vlogo naivna religiozna predstava. Kristus je rekel: “Vam še las ne pade iz glave brez Božje volje.” Kristus je govoril, da vse kar se zgodi prihaja od Boga. Kristusovi nasledniki so izbrali drugo mnenje, katero je bližje poganski logiki: “Vse dobro je od Boga, a vse slabo je od hudiča.” In če je vse slabo od hudiča, ali lahko oprostim nekomu, kateri mi je naredil slabo? To ni mogoče. Na zunaj oprostimo, a znotraj ne moremo oprostiti človeku, ker verjamemo, da ga je na to navedel bitje z rogovi in kopiti. Na ta način nam naivne religiozne predstave prikrivajo resnico, katero je učil Jezus Kristus.
Da bi preživeli v naslednjih letih, je potrebno narediti tri reči: Prvič, naučiti se oprostiti. To pomeni, sprejeti Božjo voljo. Človek, kateri se bori z Bogom, ni sposoben živeti. Celica se ne more boriti z organizmom. Zato je potrebno jasno razumeti, da vse prihaja od Boga. Če je nekaj slabega v našem življenju, je to rezultat naše nepopolnosti, a ne nekih zunanjih zlih sil. Ko sem raziskoval bolezni in nesreče v človekovem življenju, sem našel le eden vzrok: pomanjkanje ljubezni v duši. Bolezen in nesreče zagradijo naše živalske instinkte in nas spodbudijo v smer proti Bogu. Človek ki je bolan postane boljši, on je bližje k veri. Ko se zgodi nesreča, človek postane veliki vernik. Ugotovil sem realno dejstvo: na ladji, posadka 40% verniki, 40% ateisti, 20% neopredeljeni. Pride do velike nevihte. Sedaj so vsi 100% verniki, vsi molijo in prosijo Boga, naj jih reši. Nevihta se konča, spet, 40% vernih, 40% ateistov, 20% neopredeljenih. Da bi oprostili, moramo razumeti prisotnost Božje volje v vsem. In dojeti, če imamo neko bolezen, problem ali nesrečo, je to rezultat naše nepopolnosti, pomanjkanja ljubezni v duši. Torej, prvo, naučiti se oprostiti in razumeti Božjo voljo.

Drugo, naučiti se moramo, kako sebe spremeniti. Če se vaša duša ne spreminja, se ne more spremeniti vaša usoda. Na tem mestu obstaja ena velikanska prepreka, katera preprečuje pot spremembe. Jaz mislim, da vi veste katera je ta prepreka. To je naivna religiozna predstava. Pred 2000 leti je Kristus govoril duhovnikom: “Vi sami ste izgubili pot k Bogu, ne greste k Bogu, a tudi drugih ne pustite k njemu.” Ko se je pred okoli 600 leti pojavila ideja, da je mogoče grehe izničiti z denarjem, da je možno darovati denar in grehi se izbrišejo, tedaj je začela umirati ideja o spreminjanju človeka. “Čemu se spreminjati, če lahko darujem denar, in grehi se izbrišejo.” Voditelji te religije so šli še dlje. Rekli so, da ko človek sprejme Kristusa, ko se krsti in s tem prečisti, se grehi odstranijo. [proti temu je veliko pisal in razmišljal že Tolstoj] Vendar v resnici, človek, kateri noče iti k ljubezni, in se ne želi spreminjati, se nikoli ne bo rešil svojega greha. Zato ker je greh izguba povezanosti z Bogom, izguba ljubezni. In kadar človek v duši nima ljubezni, tedaj človek živi instinktivno, in tedaj on začne zavidati, krasti, ubijati, prešuštvovati, živi zgolj za naslado. Veliko let že daruje denar, a ljubezni v duši ni, spreminjanja ni, to pomeni, on se še vedno enako obnaša. To pomeni, svojega greha ne more preseči. Zatorej, če hočemo preživeti, se ne smemo ozirati na svoj denar, in ne smemo misliti, da lahko grehe posredno izbrišemo. Kristus je pomagal ljudem, da očistijo svoje grehe. Razložil jim je kako morajo živeti, kako je potrebno LJUBITI. Naivne religijske predstave so izkrivile prav to misijo Jezusa Kristusa! On je to videl in rekel: “Vi hočete novo vino naliti v stare mehove.” Današnji religijski nauk je: “Kristus je prišel, za nas trpel in nas odkupil vseh grehov.” Ampak, Kristusova misija je bila v tem, da nam POMAGA preseči grehe. Greh je služenje svojim (živalskim) instinktom, svojemu egu. Kristus je učil služiti ljubezni, glavnemu instinktu, enotnosti z Bogom. Ljudje, kateri se obračajo na Boga in so se bili pripravljeni spreminjati, oni so se pozdravili in niso več grešili. S svojim trudom Jezus praktično nobenega ni pozdravil. Pri nekaterih ni vere in se niso pripravljeni spreminjati. Torej, potrebna je pripravljenost na spremembo znotraj sebe. S tem presežemo greh in to povzroči spremembo usode. To je drugi pomemben pogoj, da preživimo naslednja leta.

Tretji pogoj. Spreminjanje pomeni razdor (podiranje starega). Govorili so mi, tej ki so brali moje knjige, in pri tem niso upoštevali vseh korakov, so hudo zboleli. Zato ker prihod božanske logike, za človeka, kateri se ni pripravljen spreminjati, je nevaren za fizično zdravje. Duša se čisti, ta proces je lahko smrtonosen. Zato sem v prvi knjigi napisal, če niste zmožni oprostiti bližnjemu, tedaj ne berite mojih knjig. Mnogi ljudje so mi govorili: mi fizično nismo bili sposobni brati vaše knjige. Zatem so prišle bolezni, nesreče, tragedija. Čez 5-7 let so vzeli knjigo in vse razumeli. Zato ker so bolezni, nesreče in katastrofe prisilili človeka v spremembe. Smisel mojega početja je pomagati ljudem, da prostovoljno storijo to, kar usoda z njim počne prisilno. Zato je sprememba vedno težka stvar. V čem se sprememba razlikuje od razdora? Praktično v ničemur. Razlika je zgolj v tem, da se spreminjanje, katero temelji na ljubezni, postane razvoj in ne razdor/podiranje/rušenje. Torej, tretji glavni pogoj je, naučiti se ljubiti. In katera je velikanska prepreka, katera preprečuje človeku možnost neprekinjene ljubezni? Ta je prepreka, ki izhaja iz religije, točneje, od naivnih religijskih predstav. Bom razložil v čem je stvar. Bog je ljubezen. Če želimo neprekinjeno ljubiti, moramo imeti neprekinjeno povezavo z Bogom. Podobno privlači podobno. Če moja narava ni božanska, se ne morem zediniti z Bogom. Če sem rojen grešnik, moje stremljenje k Bogu ne more biti trajno. Zato moram jokati, klečati, ampak da popolnoma čutim enost z Bogom, tega ne morem. Da bi v duši neprestano imel ljubezen, se moram spomniti, kar je rečeno v stari zavezi: “Bog je ustvaril človeka po svoji podobi.” Ne po formi, po podobni. Bog je ljubezen, in človek je tako rekoč sestavljen iz ljubezni. Človekova duša je sestavljena iz ljubezni in brez ljubezni umre. Zato, če hočem imeti ljubezen, moram čutiti, da sem jaz Božja stvaritev, moram čutiti, da sem Božji sin. Skrbeti za neprekinjeno enost, povezanost in ljubezen s Stvarnikom. Samo v tem primeru bomo sposobni ohraniti ljubezen, ko se bo vse okoli nas začelo podirati.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja